Zakaj je potrebno šolati svojega Bokserja

Avtor: Aleš Medvešek, 2006, copyright mojpes.net

Bokserji so pasma ki je lahka za šolanje.Tako vsaj izjavlja večina knjig o tej pasmi. Vendar pa po drugi plati večina novincev v pasmi (pa tudi dosti “starih” bokserašev), ki te knjige pazljivo prebere opazi (ne pa tudi nujno “sešteje” ti dve informaciji o karakterju bokserja), da mnogo teh knjig omeni tudi bokserjevo trmo in njegovo svobodomiselnost. Kljub temu, da sta si prva in druga izjava nekako v nasprotju, moramo vedeti, da je glede na namen za katerega je bila pasma ustvarjena, prav svoboda razmišljanja ena od zaželenih kvalitet te pasme. Bokser namreč ni "sledilec". Pasma je vzrejena z namenom dela v moštvu pri čimer je enako zaželena uporaba lastnih možganov kot tudi sprejemanje vodstva s strani vodnika. Bokser je bil ustvarjen za delo vojaškega psa, za razliko od nekaterih drugih pasem, ki so bile vzrejene s poudarkom na njihovem bolj ubogljivem in človeku bolj podredljivem karakterju in temperamentu saj različne vrste dela ki naj bi ga opravljale od njih zahtevajo natančno upoštevanje navodil, ki jih daje njihov vodnik. Pes ptičar na primer, ni nič kaj prida pomočnik, če v potankosti ne uboga navodil lovca. In lovec, ki ima takega psa za lov, je prav gotovo možak, ki v svojo lovsko kočo prihaja brez plena v nahrbtniku. Pes uporabljan za policijsko delo, bo prav gotovo moral biti stoprocentno poslušen in pripravljen brezpogojno upoštevati navodila svojega vodnika. Iz tega razloga so na primer Nemški ovčarji eni od najbolj vsestransko uporabljanih psov za delo v policiji. Če seveda zanemarimo zgoraj našteta dejstva in se obrnemo k čisti teoriji, pa tudi opravljanje lovskega ali policijskega dela ni nič takšnega, kar bokser ne bi zmogel, če bi ga za takšna dela tudi dejansko šolali. Vendar pa bo vsak "profesijonalec" za ta dela raje izbral tisto pasmo, ki po značajski in temperamentni plati svoje delo opravlja najbolje –bolje kot vse ostale.

Bokserji so bistra pasma. Bistrost je prav tako ena od njihovih značilnosti. Zaradi tega dejstva so tudi lahko učljivi. Svojega bokserja lahko naučite različnih vaj v dokaj kratkem času. Vendar pa je po drugi strani od njih dostikrat težko pričakovati, da bodo te vaje tudi izvedli, ko se to od njih zahteva. In tu trčimo ob bokserjevo "trmo", zaradi katere med nekaterimi ljudmi veljajo za butaste. Večina starih bokserašev bo zlahka povedala novincu kako zgodbo ali dve o trmi njihovega bokserja. Izraz nevednosti ali kljubovanja na obrazu bokserja, ki tiho priča o njegovem notranjem monologu: "Si prepričan?","Zdaj?", "Nekako ne vidim razloga da bi to sedaj izvedel, šef...", "Hmmm...zakaj pa pravzaprav želiš da to storim?", "Mar ne bi raje morda počel kaj drugega?"; in podobni telepatski razgovori z lastnikom, so po eni strani zelo moteči za le-te, saj v teh trenutkih spoznajo, da pravzaprav nimajo kontrole nad svojim psom. In da bi vse skupaj še poslabšalo situacijo, večina zavoljo bokserjevega ljubkega obraza, svojemu psu takoj oprosti ta trenutni prikaz neposlušnosti in so pravzaprav kar nekako zadovoljni, da tudi njihov pes izraža svojo svobodomiselnost, ki je značilnost pasme. Večina lastnikov celo tako zlahka sprejema takšno vedenje, da je ťtrmaŤ postala ena od zaščitnih znakov pasme v (ne boste verjeli) POZITIVNEM smislu. Kot bi brali reklamni slogan ki vas vabi: "Želite tipičnega najstnika s katerim boste večino časa, kljub vsemu, dokaj zlahka shajali-in se ob tem še zabavali? Kupite si Bokserja".

Le malo takšnih lastnikov dojema, da je v takem vedenju bokserja, skrita neka druga značajska posebnost te pasme. Pravimo ji dominanca. V kombinaciji z bokserjevo samozavestjo, stabilnim karakterjem, hitrim razmišljanjem, neustrašnostjo ter vsestransko uporabnostjo je bokser tipična slika "alfa živali" v krdelu in je bil s tem namenom tudi ustvarjen. Da bi bila takšna žival vodljiva pa seveda potrebuje psihično še močnejšega vodjo od sebe. Lastnik ki sprejema in ponotranji ta dejstva in je obenem tudi zares enako miren, samozavesten in dominanten, zlahka nadzoruje in vodi ter dela s takim psom.

Da bi dosegli svoj cilj imeti prijetnega, ljubečega in radoživega psa s katerim se radi družimo in ga imamo v svoji bližini, pa naj bo njegovo delo v življenju to, da je domači ljubljenec, delovni pes ali oboje skupaj (kar bokserju še najbolj ustreza), bi morali njegov lastnik s celo družino vred delovati kot vodja krdela. V zvezi s tem bi si rad nekoliko dovolil odmik v neko drugo smer in predvsem pojasnil pojem dominance. Dominanca v nobenem primeru ne pomeni agresije, pa naj bo to v odnosu psa z psom, človeka do psa ali psa do človeka. Pod dominanco razumemo željo po nadvladi, ki jo psi večinoma dosežejo skozi mirnost duha in samozavestnostjo v nastopu, ter v preslikavi te mirnosti in samozavesti na okolico ali svoje krdelo. Seveda je pri uveljavljanju te drže včasih potrebno pokazati tudi fizično nadvlado, vendar pa pri tem ne moremo govoriti o agresivnosti pri takih psih, "per se". Teorija o tovrstnih primerkih govori kot o "alfa živalih" in pa po drugi strani tudi o ťtihih voditeljih", ki jih poleg prvih, prav tako najdemo v krdelu. Seveda obstaja tudi več drugih oblik dominance in sicer v svoji negativni obliki. Obstajajo agresivno dominantni psi, ta njihova dominantnost pa je lahko genetskega ali vedenjskega značaja oz. izvora. Ko na primer govorimo o psu ki je agresiven iz strahu, leži vzrok za njegovo vedenje najverjetneje v dejstvu, da je bil plašen, nesamozavesten in nervozen pes postavljen v položaj ko mora igrati vlogo vodje a ne poseduje "orodja" za to, da bi to vlogo uspešno opravljal, obenem pa njegova okolica, "človeško krdelo" tako obnašanje tolerira ter mu s tem nehote tak položaj dobesedno poriva v naročje. Tak položaj, živali, ki ne poseduje kvalitet vodje, jasno prej škodi, saj s potrditvami svojega iz strahu, nevroz ali podobnega izvedenega obnašanja, dobiva prevedeno v jezik psov, zgolj potrditev. Medtem ko bi bila takšna žival v pasjem krdelu kaj hitro postavljena na svoje mesto, ki ji pripada, in na katerem se pravzaprav počuti najbolje, se v prisotnosti človeškega taka žival mnogokrat uveljavi kot vodja v svoji glavi, s tem pa se prično tudi težave za okolico in predvsem zanjo.

Pasemski standard zahteva, da se zgoraj omenjeni primerki živali, torej zahrbtni, plahi, nesamozavestni in nervozni psi ne uporabljajo v vzreji, saj so takšna vedenja pri bokserju popolnoma nezaželena in nikakor niso pasemsko značilna.
Bokser je ustvarjen za vlogo ťtihega vodjeŤ, vendar pa tudi "tihi vodje" potrebujejo vodstvo in usmerjanje s strani močnejšega vodje. In v tem primeru govorimo o nujnosti da mesto "alfa živali" prevzame človek, ter s tem dejanjem psu omogoči razmere v katerih bokser zlahka zasede svoje mesto v krdelu, torej človeški družini, ne da bi bil zaradi tega potrt in ne da bi ob tem izgubil svojo radoživo in samozavestno nrav. Da bi ob naših Bokserjih uživali obenem pa ohranjali nad njimi nadzor, ter igrali vodje, se moramo cel čas njegovega življenja obnašati in delovati kot taki ter mu nenehno postavljati in ponavljati pravila, omejitve in meje dopustnega, obenem pa strogo in pravično zahtevati od njega da jih upošteva. Ko Bokser sprejme ta dejstva in nas sprejme za vodjo, postane najboljši pes ki ga lahko ta pasma ponudi in nam postane zvest in koristen partner v vseh vidikih našega skupnega življenja z njim, pa najsi bo to druženje ali delo- ne glede na nalogo za katero ga šolamo.

Upoštevajoč vse premise glede karakterja in temperamenta bokserja, nam torej takoj postane jasno, da moramo pričeti s šolanjem in učenjem našega bokserja takoj, ko prispe v naš dom, pa najsi bo to mladič ali odrasel pes. Od samega začetka mu moramo kot vodje krdela dajati zgled za njegova ravnanja, mu postavljati pravila in meje v vsakem aspektu njegovega bivanja. Če sledimo pravilom in poskušamo delovati kot vodje, moramo obenem sprejeti Bokserja kot samosvojo z lastno glavo razmišljajočo osebnost, če ne želimo ubiti Bokserja v njem. Bokser ni nasilnež in zato težko, oz. ne prenaša nasilja nad seboj, pa naj bo to psihično in še manj fizično, zato je zelo pomembno, da smo v odnosu z njim izredno potrpežljivi in pravični, saj so tudi potrpežljivost, pravičnost in mirnost misli, znaki pravega vodje. Takšno vedenje moramo izvajati v obeh svetovih, tako doma kot zunaj našega doma, saj nam v nasprotnem primeru naš ljubki pes lahko kaj kmalu zleze čez glavo in se spremeni v neukrotljivega "najstnika" ki ga hkrati ljubimo in obenem sovražimo.

Vsi bokseraši prav dobro vedo, kako si že mlad bokser prične počasi prisvajati prav vsak kos stanovanja in ga jemati v svojo posest, ki jo sicer dobrodušno deli z vsem krdelom, vendar pa je v njegovi glavi, vse to, njegova in izključno njegova last. Na ta način v resnici izkazuje svojo nagnjenost k dominanci in še preden se zavemo, je v svoji glavi gospodar hiše. Počasi je premaknil vse meje, spremenil vsa pravila in se pred našimi očmi prelevil v vodjo krdela znotraj hiše. Prav kmalu enako vedenje (če mu dopustimo seveda) prenese na zunanji svet in centimeter za centimetrom, dan za dnem njegov lastnik bolj in bolj pričenja spoznavati tudi drugo plat svojega Bokserja. Na tej točki bi želel poudariti, da so generalno gledano Bokserji pasma, ki več ali manj (odvisno od njegove in pa seveda lastnikove osebnosti) mirno sobiva z svetom in svojo skupino ljudi pa četudi se v svoji glavi spremeni v Vodjo, saj je bil konec koncev za tak namen ustvarjen. Je ena izmed najmanj problematičnih pasem na svetu, družinski in vsestransko uporaben pes, ki je bil morda prav zaradi teh značilnosti označen za pasmo ustvarjeno po meri človeka 21. stoletja in pasmo, ki vse bolj veča krog svojih privržencev. Problem njegove rastoče priljubljenosti pa je dvoplasten. Po eni strani se večina ljubiteljev ne zaveda prave narave te pasme temveč jo vidijo zgolj kot radoživega veseljaka in prijatelja otrok (kar bokserji seveda so) in se niti malo ne potrudijo da bi svojega bokserja pravilno vzgajali. Po drugi strani pa zaradi takšnega odnosa lastnikov te pasme, vse več in več bokserjev izkazuje vedenje ki pasmi ni v čast in ki v delu javnosti slikajo negativno podobo pasme. To lahko seveda na dolgi rok povzroči tako imenovani "učinek valovanja", pojav poznan iz fizike, ali pa t.i "metuljevega učinka", ki lahko v primeru, da večina lastnikov ne bo kaj kmalu spoznala nujnosti tega, da svoje Bokserje šolajo, povzroči močan upad priljubljenosti te pasme. Po eni plati bi tak upad priljubljenosti pasmi prav gotovo ne škodil v smislu, ki bi jo privedel do tega da bi izumrla, temveč bi bil morda celo dobrodošel, saj bi se za lastništvo bokserja odločali predvsem osveščeni ljudje. Po drugi strani pa bi bil upad priljubljenosti zaradi gornjega razloga dolgoročen madež na splošni podobi pasme, ki bi ostal v zavesti javnosti za vselej.

Za zaključek tega besedila, bi rad dal nekaj nasvetov lastnikom bokserjev glede tega, kako pomagati bokserju da bi bil vesele in osebnostno izpolnjen družabnik. Dolgi sprehodi na vrvici v položaju ob ali za nami (nikakor pa ne sprehodi pri katerih nas pes vleče za seboj), ki naj bi utrdili lastnikov položaj vodje krdela so eden od bistvenih elementov ki so potrebni zato, da bi dosegli svoj cilj. Po drugi strani je pri vzgoji in šolanju bokserja le-tem potrebno zagotoviti tudi veliko mentalne telovadbe na področjih kjer lahko pride na plan njihova bistrost duha in razmišljanja. Učenje trikov, šolanje in udejstvovanje v mnogoterih kinoloških športih kot sta na primer agility ali mondioring (ki v nasprotju z klasičnimi disciplinami kot je IPO ali ScHh od psa zahteva od psa več samostojnosti), so samo nekatere od možnosti ki se nam ponujajo za to, da svojega psa razbremenimo njegove odvečne energije po kateri pasma prav tako slovi. Zgolj fizično in psihično izpolnjen bokser je dober bokser in je kot tak seveda v ponos in veselje svoji družini, ter toplo sprejet v svoji okolici in v širši javnosti.