O nas

Zgodovina psarne

Lokacija

Kontakt

________________

Vzrejna filozofija

Vzrejni načrt

Zdravje

Zgodovina psarne

Pozdravljeni,

Psi so mi bili vedno velika želja, ki sem jo v mladosti redno zadovoljeval z neskončnimi sprehajanji dedovih psov ob koncu tedna, kasneje pa sem zaradi ostalih obveznosti v življenju celotno željo, potlačil v podzavest, kjer naj bi počakala dokler razmere ne bodo dozorele za to, da si omislim čisto svojega psa.

Vedno sem vedel da bom imel nekoč psa srednje ali velike pasme in zame je bilo najbolj logično, da za to potrebujem ustrezen dom. Ko sva se z ženo preselila v enodružinsko hiško z vrtom, je logično k temu spadal tudi pes. A imela sva posebne zahteve. Moral bi biti kratkodlak, ne prevelik lajavec, rad mora imeti otroke ter biti z njimi neskončno potrpežljiv, hkrati pa mora biti pravi pes, torej tudi branilec doma in družine.
Po skoraj letu dni študija, je odločitev namesto mene sprejela žena, ki si je v vmesnem času dodobra ogledala bokserja najinih prijateljev. Ali bo bokser, ali nič, je kategorično zatrdila. Nisem imel obrambe.
Naslednjega pol leta sem preždel nad knjigami o vzgoji, si nabavil tudi prvo knjigo o bokserjih in predvsem na veliko preiskoval svetovni splet, hlastajoč za podatkih o tej pasmi. Nekje poleti leta 2000 je v najin dom vstopil Ben, ki sva ga poimenovala Bark.

Bark se je izkazal za pravega bokserja. Postal je moj stalni spremljevalec na vseh pohodih, pa naj bo to rolkanje po ljubljanskem mestnem parku ali pa neskončno pohajkovanje ob reki Savi. Z njim, oz. ob njem, sem opravil malo šolo pesjanarstva. Ne v klasičnem smislu obiskovanja tečajev, temveč s tem, da sem mu prisluhnil ter na osnovi znanja ki sem ga nabiral vsepovsod, poskusil psa naučiti čim več stvari, za katere sem menil da bodo koristile njemu ter meni.

Po enem letu, sem se začel ozirati po družbi za Barka, da bi mu dnevi hitreje minevali, ko čaka na svoje lastnike da pridejo z dela. Seveda sem pomislil tudi na leglo. Kdo pa ne bi, haha. Vsakdo, ki je enkrat videl mladička bokserja, praktično umira za tem, da bi imel leglo tudi sam. Verjetno bo nekaj kar tiči v dejstvu, da ima bokser t.i. brahicefalično lobanjo, torej je predgrizav, obenem pa je rahlo zaobljena tako da dajejo mladički človeku občutek, kot da gleda majhne škratke, ki imajo neverjetno človeške poteze obraza.

Leta 2002 je v naš dom prišla Bianca Stella Syria. Brina je enako kot Bark, takoj zlezla v srca naše male družinice. Sobno čista skoraj v trenutku, ubogljiva natančno tako kot pravijo bajke o razlikah med samčkom in samičko, z krasnim kožuhom in tipično bokserskim karakterjem.

Konec leta 2003, sva z ženo storila nov korak. Zapustila sva mestno okolje in se preselila na obrobje. Kupila sva kmetijo mojega deda in vrnil sem se na kraj zločina. Tja, kjer se je moja ljubezen do psov začela.
V tistem času mi je bilo že popolnoma jasno, da je vzreja filigranski posel, s katero se lahko ukvarjaš učinkovito le na tak način, da se ne omejiš na vzrejanje z enim (v večini primerov povprečnim) psom, temveč tako, da si poskusiš priskrbeti čimboljši vzrejni material iz linij, ki so zdrave, ter med seboj kompatibilne.

Naslednji pes, ki sem ga pripeljal, je bila Jutu. U2 con Tilia je tako kot psa pred njo, pravi primerek svoje pasme. A ima za razliko od njiju, še izgled. Z Jutu sem prvič okusil tudi slasti zmag v razstavnem ringu. V njeni mladinski karijeri, je bila samo enkrat ocenjena kot pravdobra, na dveh specijalnih razstavah (Francije in Avstrije) se je uvrstila v finale, osvojila je pet kandidatur za prvaka mladih v Avstriji in Sloveniji (kjer je tudi zaključila mladinski šampijonat), ter z komaj 20 meseci zaključila prvaštvo SCG, ter si s tem priborila pravico, da nosi naziv Šampijona v lepoti.

Leto 2004 je bilo morda najboljše leto v moji dosedanji zgodovini. Na pomlad in poleti, sva z jutu osvajala razstavne ringe. V mesecu septembru sta k nam prišli Hanna in Polly iz psarne Eurozone.

Z njima sem obrnil nov list v svojem vzrediteljskem razvoju, saj sem hkrati z nakupom psičk, dobil tudi čisto prave mentorje, ki mi še danes pomagajo, da v vzreji delam ogromen korak naprej. Naprej v smeri vzreje bokserjev tipičnega izgleda in superiornega zdravja.

Tako nekako so tekli dogodki, etape v ustanavljanju naše psarne. V Avgustu 2005 smo z našo Juto, dočakali prvo leglo. Rezultat sta bili dve progasti bokserki, za kateri upam da bosta storili vsaj korak v smer, ki jo je v naši psarni zakoličila njuna mati, pa najsi bo to v pogledu vzreje ali razstav. Seveda pa nikakor ne mislim, da sta v letih, ki sledijo edina ambasadorja naše vzreje. Upam, da sta zgolj prvi.

Življenje z bokserjem? Izziv in užitek. Resničen pes ki ga začetnik potrebuje, da bi dojel njegovo raso. Po bokserju, je lastništvo katerekoli druge pasme lahko. Vendar ne povsem. Ker drži izjava: enkrat bokser, vedno bokser. Baron med psi. Plemenitaš in uživač; vitez in prostak.

Aleš Medvešek

Vernek, junij 2005