Standard Nemškega bokserja

STANDARD NEMŠKEGA BOKSERJA

Prvič je bil izdan že leta 1905 v še danes veljavni obliki. Ponovno je bil strokovno pregledan v letu 1920. Iz pasemske vzreje so bili leta 1925 izključeni beli in črni, ter nato leta 1938 listasti (šekasti) bokserji. Preurejen leta 1990, vezan na statut K.L.N.B.-Slovenije, 11.člen, točka a, stran 3. Datum objave originalnega veljavnega standarda (prirejenega po prepovedi kupiranja repov in uhljev v Nemčiji): 13.03.2001

KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED PASME

Za neposrednega prednika bokserja velja mali brabantski Bullenbeisser” (po smislu priganjač bikov). Takratna vzreja tega priganjača je bila največkrat v rokah lovcev, ki jim je služil tudi za lov. Njegova naloga je bila, da je zagrabil divjad, preganjano od psov goničev in jo zadržal tako dolgo, dokler je lovec ni pokončal. Za to nalogo je moral imeti pes kar se da zelo širok gobec s široko zobno letvijo, da bi lahko pravilno zagrizel v plen in ga tudi obdržal. Vsak zganjač, ki je imel te lastnosti, je bil seveda tudi najprimernejši za vzrejo, ki je takrat služila le posameznim namenom in uporabi! V ta namen pa je tudi služila vzreja, ki je prinesla širokogobčnega psa z našobljeno nosno gobico.

1. SPLOŠNI VTIS

Bokser je srednje velik, kratkodlak, postaven pes s kratko, kvadratično postavo, močnim okostjem ter plastično izstopajočim, močno razvitim, suhim mišičevjem. Je živahnega gibanja, ter poln moči in plemenitosti. Kot pojava bokser ne sme delovati okorno, zavaljeno, neokretno, telesno slabotno ali prazno.

2. VAŽNA RAZMERJA (PROPORCI)

a) Dolžina telesa: višina vihra

Telo je kvadratno, mejne linije so: vodoravna v višini vihra, ter dve navpični liniji: spredaj se dotika predprsja zadaj se dotika sednične grče. Liniji tvorita z osnovo tal in linijo vihra kvadrat.

b) Globina prsi proti višini psa merjenega pri vihru

Prsi segajo do komolcev. Globina prsi je enaka polovici višine psa merjenega pri vihru.

c) Dolžina nosnika proti dolžini glave

Dolžina nosnega hrbta je v odnosu do lobanje v razmerju 1 proti 2 (merjeno od smrčka, do notranjega kota očesa oz. od notranjega kota očesa do zatilnice).

3. VEDENJE IN ZNAČAJ

Bokser mora biti močnih živcev, samozavesten, miren in uravnotežen. Njegov značaj je njegova najpomembnejša lastnost in potrebuje posebej skrbno nego. Je privržen in zvest svojemu gospodarju ter družini. Odlikujeta ga čuječnost in pogum, kot neustrašen branilec pa slovi že od nekdaj. Je družini privržen, vendar do tujca nezaupljiv; vesel in prijazen pri igri, ter neustrašen, ko gre zares. Zaradi svoje zmožnosti in pripravljenosti za poslušnost, srčnosti in poguma, ter naravne ostrine in sposobnosti sledenja, se ga z lahkoto izšola. Zaradi svoje skromnosti in snažnosti je enako prijeten in dragocen družabnik, kot tudi branilec, spremljevalec ali službeni pes. Še v visoki starosti je vrlega in poštenega karakterja brez zvijačnosti in zahrbtnosti.

Napake:

Agresivnost, hudobnost, zahrbtnost, nezanesljivost, pomanjkanje temperamenta, bojazljivost, strahopetnost.

4.GLAVA

Je glavna zunanja značilnost bokserja. Biti mora v dobrem sorazmerju s telesom, ne da bi ob tem učinkovala prelahko ali pretežko. Gobec naj bo kar se da širok in mogočen. Lepota glave se kaže v skladnem razmerju med gobcem in lobanjskim delom glave. Ne glede na smer iz katere opazujemo glavo – s sprednje, zadnje ali od strani, mora biti gobec vedno v pravilnem razmerju z lobanjskim delom glave, se pravi, da se nikoli ne sme zdeti premajhen. Gobec naj bo suh – naj ne kaže gub. Na lobanji občasno nastajajo gube takrat, ko bokser postavlja ušesa ali, če uhlja nista obrezana, pri povečani pozornosti. Gube na gobcu, padajoče na obe strani z nosnega grebena so stalno nakazane. Temna maska je omejena le na gobec, a se mora jasno razločiti od barve glave tako, da obličje ne učinkuje mračno.

a) Lobanja

Lobanja naj bo kar se da vitka in robata (oglata). Lahno obokana, ne kratka kroglasta, niti ploščata in ne preširoka ter previsoke zatilnice. Čelna brazda le slabo nakazana in posebej med očmi ne pregloboka.

b) Čelni kot (stop)

Čelo skupaj z nosnim grebenom oblikuje dobro označeni čelni kot (stop). Nosni hrbet naj ne bo, kakor pri buldogu, vrinjen v čelo, pa tudi ne padajoč.

c) Ličnici

Ličnici sta, glede na močno čeljust, odgovarjajoče močno razviti, ne da bi bunkasto izstopali iz glave. Ličnici bolj prehajata iz rahle obokanosti v gobec.

č) Gobec

Gobec je močno razvit v vse tri dimenzije prostora, ni koničast ne ozek, kratek ali ploščat. Na njegovo obliko vplivajo: oblika čeljusti, položaj deračev in oblika čob. Derači morajo biti kar se da daleč narazen in dobre višine, zaradi tega postane sprednja površina gobca skoraj kvadratna in tvori z nosnim hrbtom topi kot. Spredaj leži rob zgornje ustnice na robu spodnje ustnice. Navzgor upognjeni del spodnje čeljusti s spodnjo ustnico, imenovana brada, ne sme zgornje ustnice vidno presegati naprej, še manj pa izginiti pod njo, temveč mora biti od spredaj ali od strani dobro označena. Derači in sekalci spodnje čeljusti ne smejo biti vidni pri zaprtem gobcu, ravno tako ne sme kazati bokser pri zaprtem gobcu jezik. Brazda v zgornji ustnici naj bo dobro vidna.

d) Čobi

Čobi zaključujeta obliko gobca. Zgornja ustnica je debela, napeta in zapolnjuje praznino, ki jo daje daljša spodnja čeljust nošena od deračev.

e) Nos

Nos je širok, črn, čisto lahno našobljen, nosnici sta razprti. Konica nosa leži nekoliko višje kakor nosni koren.

f) Zobovje

Spodnja čeljust presega zgornjo in se rahlo zaokrožuje navzgor. Bokser je predgrizav. Zgornja čeljust je široko nastavljena pri lobanji, se le rahlo zožuje naprej. Zobovje krepko, kar se le da zdravo. Sekalci naj bodo kar se le da redno nastavljeni v ravni črti, derači naj stoje čimbolj narazen in naj bodo dobre velikosti.

g) Oči

Ne premajhne, temne, ne izbuljene ali globoko vsajene, izdajajo energijo, inteligenco, ne smejo dajati izgled temačnosti, grožnje ali rezkosti (ostrosti). Veke morajo biti temno obrobljene.

h) Uhlja

Nekupirana uhlja naj sta primerne velikosti, prej majhna kakor velika, po otipu tanka, daleč narazen, stransko nastavljena na najvišjem delu lobanje. V mirovanju ležita ob ličnicah. Pri pozornem psu morata uhlja z vidno gubo pasti naprej.

Napake:

Pomanjkanje plemenitosti in izraznosti; mračen izraz; glava pinča ali buldoga; prekomerno slinjenje; kazanje zob ali jezika; preveč koničast ali prelahek gobec; padajoč nosnik; usnjena barva nosne gobice (»zimski nos«); slabo izražena – svetla nosna gobica; okolje oči, nepigmentirana tretja očesna veka; plapolajoči, napol stoječi ali stoječa uhlja; rožasti uhelj; postrani zasukana spodnja čeljust; poševna zobna letev; neredno stanje zob; slabo raščeni zobje; zaradi bolezni nepopolno zobovje.

5. VRAT

Zgornja linija poteka v elegantnem loku, od jasno označenega nastavka tilnika proti vihru. Vrat naj bo zadostne dolžine, okrogel, krepak, slok.

Napake:

Kratek; debel vrat; podgrlina.

6. SPREDNJI NOGI

Gledani od spredaj morata biti ravni, medsebojno vzporedni, krepkih kosti.

a)Plečka

Dolga, poševna, trdno povezana s telesom, ne premočno mišičasta.

b)Nadlaket

Dolga, proti lopatici pravokotno ležeča.

c) Komolec

Ne premočno stisnjen ob prsni koš in ne odprt navzven.

č) Podlaktnica

Navpična, dolga, vitka, mišičasta.

d) Zapestni sklep

Krepak, dobro razvit, ne nabrekel.

e) Dlančnica

Kratka, proti tlom skoraj navpično stoječa.

f) Šape

Majhne, okrogle, sklenjene, debelo oblazinjene blazinice s trdimi podplati.

Napake:

Francoska stoja, mehka pleča in komolca, slabotni zapestni sklep, zajčje šape, ploščata – razkrečena šapa.

7. TELO

Kvadratno, počiva na zastavnih, ravnih okončinah.

a) Viher

Vidno označen.

b) Hrbet vključno z ledvenim delom.

Kratek, strnjen, raven, širok, vitek.

c) Križec

Rahlo nagnjen, ploščato obokan in širok, medenica naj bo dolga in posebno pri samicah široka.

č) Prsni koš

Globok, segajoč do komolca. Globina prsnega koša znaša polovico celotne višine psa. Dobro izdelano predprsje, rebra dobro obokana, ne sodčasta, segajoča daleč nazaj.

d) Spodnja linija

Poteka v elegantnem zamahu nazaj. Kratki napeti lakotnici, rahlo dvignjeni.

Napake:

Preširoko, nizko pročelje, povešeno telo, krapji hrbet, vleknjen, suh, mršav hrbet. Dolga ozka vdrta ledja, slabo povezan križec, ozka medenica, obokan ledveni del, viseč trebuh, prazne lakotnice.

8. ZADNJI NOGI

Krepko mišičasti z kot deska trdnim mišičevjem, plastično izstopajočim izpod kože. Od zadaj gledani sta med seboj ravni in vzporedni.

a) Stegna

Dolga in široka. Kolčni in kolenski koti le malo topi.

b) Kolena

V osnovnem položaju naj segajo le toliko naprej, da se še dotikajo od sednične grče spuščene navpičnice k tlom.

c) Golenica

Zelo mišičasta.

č) Skočni sklep

Krepak, dobro označen, ne nabrekel, kot znaša približno 140°.

d) Stopalnice

Kratke, z majhnim nagibom od 95° - 100° k tlom.

e) Šape

Nekoliko daljše od sprednjih. Sklenjene, debelo oblazinjene blazinice s trdimi podplati.

Napake:

Slabo mišičevje; premajhni ali preveliki koti zadnjih nog. Sabljasta, sodčasta, kravja, spetna stoja; sledniki; zajčje šape; ploščati; razkrečeni prsti.

9. REP

Nastavljen prej višje kakor nižje, puščen naraven.

Napake:

Nizko nastavljen rep, zlomljen ali zvit rep.

10. GIBANJE

Živahno, polno moči in plemenitosti.

Napake:

Opletajoči hod, majhna prostorska razsežnost, kljusav hod, toga hoja.

11. KOŽA

Suha, elastična, brez gub.

12. DLAKA

Kratka, trda, svetleča, priležna.

13. BARVA

Rumena ali progasta. Rumena je različnih nians, od svetlo rumene do temno jelenje rdeče, vendar so v sredini ležeče medstopnje najlepše (rdeče-rumena). Črna maska. Progasta varianta ima rumeno osnovno podlago v zgoraj opisanih stopnjah, s temnimi ali črnimi prečnimi progami, ki potekajo v smeri reber. Osnova in proge se morajo med seboj razločno ločevati. Bele lise niso za zavreči, te so lahko celo zelo učinkovite.

Napake:

Preko gobca segajoča maska, med seboj pregoste ali le posamezne proge. Zamazana osnovna barva. Medsebojno pomešane barve, ne lepe bele lise, kakor polovična ali cela bela barva. Bokserji drugih barv ali taki, katerih osnovna barva je izpodrinjena z več kakor 1/3 bele.

14. VELIKOST

Merjena od vihra, mimo komolca do tal je za: samca : 57 – 63 cm samico: 53 – 59 cm

15.TEŽA

Preko 30kg za samca pri približno 60 cm višine vihra. Približno 25 kg za samico pri približno 56 cm višine vihra.

16. PRIPOMBA

Samci morajo imeti moda normalno razvita in spuščena.